NARAVA RABI NAŠO LJUBEZEN

ČAS, KI GA IMAMO, DA VSE ZAVARUJEMO SE HITRO IZTEKA

Poglej naravo, ki jo imamo vsi radi in katere izgube – ne smemo dovoliti!
Narava potrebuje našo ljubezen bolj kot kdaj koli prej

Reke Mura, Drava in Donava v svojem toku skozi pet držav tvorijo 700 kilometrov dolg zeleni pas, ki ga je UNESCO razglasil za biosferno območje. To pokrajino, ki obsega milijon hektarjev, imenujemo zaradi mozaika edinstvenih habitatov in obilja redkih in ogroženih vrst, Evropska Amazonka. Gre za pravi primer sobivanja človeka in narave, saj tu živi skoraj milijon ljudi, hkrati pa je dom največji populaciji orlov beloglavcev v Evropi in številnih ogroženih vrst, kot so čigre, črne štorklje, bobri, vidre in ribe, kot je jeseter.
 

Predstavljaj si, da je ni.

Staromodni načini upravljanja z rekami, skrajševanje vodotokov, pridobivanje gramoza in peska iz rečnih strug ter projekti izgradnje hidroelektrarn so nenehna grožnja Evropski Amazonki, ki je eno največjih mokrišč v Evropi. S skupnim delovanjem lahko ustavimo grožnje, spremenimo odnos do narave in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi gradimo trajnostno prihodnost tega območja z bogato kulturno dediščino, ki priča o povezanosti ljudi z rekami.

Love it or lose it. 

Jadransko morje je žarišče biotske raznovrstnosti z velikim številom ogroženih in ranljivih vrst. Odličen primer morskega bogastva je Lastovo, ki je najbolj oddaljen naseljen hrvaški otok ter najmlajši morski naravni park na Hrvaškem. Lastovsko otočje je dom jastogov, želv, delfinov, je počivališče številnih ptic selivk in gnezdišče redkih ptic – sredozemskega viharnika, rumenokljunega viharnika in sredozemskega galeba. In to je le eden izmed 1.300 otokov na Jadranu! Poleg čudovitih rastlinskih in živalskih vrst je Jadran dom številnim obalnim skupnostim in generacijam ribičev.
 

Predstavljaj si, da ga ni.

Številne redke in edinstvene živalske vrste najdejo svoj dom v temi kraškega podzemlja. V Dinaridih pa jih je toliko, da je Dinarski kras priznano območje največje biotske pestrosti jamske favne na svetu! Od Vidma v Italiji do Skadrskega jezera v Črni gori je Dinarski kras dom izjemnih naravnih znamenitosti, kot so narodni parki Triglav, Krka ali Prokletije, jame kot so Grabovača, Vjetrenica ali Postojnska jama ter polja, kot je Livanjsko polje.
 

Predstavljaj si, da ga ni.

Več kot polovica vseh kopenskih vrst domujejo v gozdovih. Gozdovi hranijo bogato raznolikost življenja, ki vzdržuje delovanje mnogih naših najpomembnejših naravnih sistemov – od ohranjanja stabilnega podnebja do uravnavanja oskrbe z vodo in izboljšanja njene kakovosti. Naša regija je polna čudovitih gozdov, med katerimi izstopa gozd Perućica v Narodnem parku Sutjeska, ki je eden od zadnjih ohranjenih evropskih deževnih gozdov. Tu je tudi Pančićeva smreka, simbol narodnega parka Tara, endemična vrsta gozdov Srbije ter Bosne in Hercegovine.
 

Predstavljaj si, da jih ni.

Mokrišča, ribniki, šotišča, reke in jezera so naravne rešitve za številne okoljske probleme. Čeprav predstavljajo le 3 % zemeljske površine, absorbirajo dvakrat več ogljika kot vsi svetovni gozdovi skupaj! Med močnimi padavinami zadržujejo odvečno vodo in preprečujejo poplave, medtem ko njihova vegetacija filtrira onesnaženje. Poleg tega so mokrišča ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in preživetje številnih divjih vrst – kot je beloglavi orel beloglavec, največja ptica ujeda v porečju Donave.
 

Predstavljaj si, da jih ni.

Zaščitena območja ohranjajo edinstvene, dragocene, a tudi krhke primerke našega naravnega bogastva. Vprašanje je, kako bi izgledala osupljiva narava Đerdapa, Durmitorja ali Lovćena, fantastični vrhovi Mavrovo ali Šari, zgodovinsko izklesani Sutjeska in Neretva, veličastna Una ali Plitvička jezera, če ne bi bili zaščiteni. V naši regiji zaščitena območja predstavljajo približno osem odstotkov ozemlja in so dom številnih divjih vrst, habitatov in kulturno-zgodovinskih spomenikov, ki jih moramo ohraniti.
 

Predstavljaj si, da jih ni.